Piškotek za srečo (Bio in brez cukra)

13 maj, 2009

To moram objavit

Še vedno se mi dogajajo trenutki, ko za neko stvar pomislim to enostavno moram objavit... ko pa pridem domov do računalnika pozabim. Blank, nula, tabula rasa. Pri vsem skupaj je najbolj grozno, da se perfektno spomnem, da sem hotel nekej objavit, samo ni šanse da bi se spomnu kaj. Zdejle je recimo en tak moment. Še dobro da se vmes zaposlim z novimi igračkami in vsaj vem zakaj pozabim. K če bi pozabu in nebi vedu niti zakaj pozabim, pole bi se pa začeu resno sekirat. Sm pa dns na enmu blogu prebral da išče ena punca sopotnika/co za road trip po sloveniji. Sm se kar prjavu, mogoče bom pa izžreban... :D Adventure it is!

4 komentarji:

Anonimni pravi ...

tole s pozabljanjem se dogaja kar dostim ljudem... sploh po 25-em letu:) glede tvoje prijave na roadtrip... pa mislim, da imas kar dosti sans:)) adventures we love!

Anonimni pravi ...

Hehe, prijava na road trip, noro dobra ideja :P Če ne boš izžreban, lahko greš še vedno zraven :D

Anonimni pravi ...

Glede pozabljanja ... en čas sem nosila zraven mikro beležnico, v katero sem zapisovala takele prebliske. Zamisli ... naenkrat se ustavim sredi ulice, se smejem sama sebi, povlečem iz torbe beležnico, nekaj načrgolim in grem naprej. Ko so me desetkrat zaporedoma čudno pogledali, sem nehala. Zdaj si prebliske beležim v telefon kot neposlane sms-e :D Poskusi :D

Bashi_B pravi ...

Ku ej že sla una stara pesem? pozabljam da pozabljam.

jst sm po naravi malenkost leno bitje in ko dobim preblisk se mi ga ne da napisat... niti v telefon

Da bi se na diktafon snemu bi pa izpadlo še 16x bolj čudno kot če bi si sred ceste neki v beležnico pisu.

(Bashi's B-LOG, Stardate je že šou mimo, k je star, preblisk številka žnj,...)