Piškotek za srečo (Bio in brez cukra)

12 marec, 2009

Gensko spremenjeno

Prav zanimivo je videti kako je nedavni dokumentarec o Monsantu sprožil ponovno gonjo proti gensko spremenjeni hrani po blogih raznih wannabe opinion makerjev. Sej se tud jst ne strinjam s politiko Monsanta in zapatentiranjem življenja, ma hkrati kot biokemik vidim prihodnost ravno v gensko spremenjenih organizmih, pa naj bo to za hrano, obleko, gradbeni material ali zdravila. Ta bi brez gensko spremenjenih organizmov tako ali tako brez veze, ker bi bila njihova priprava astronomsko predraga. Gensko spremenjeni gradbeni materiali, si boste mislil kaj k. je zdaj to? Pajkova svila je na enoto mase močnejša od jekla, če bi jo uspeli nagojiti v večjih količinah bi lahko z manjšimi spremembami v arhitekturi postavljali prav neverjetne zgrabe. Ravno tako bi se vlakna z izboljšanimi lastnostmi uporabila v tekstilni industriji. Si predstavljate pulover, ki se ne umaže, se ne raztrga, se prilagodi zunanji temperaturi, ob vsem tem je pa 100% biorazgradljiv? Pa da gremo na glavno področje, gensko spremenjeno hrano. Kako bo človeštvo preživelo, ko ne bomo mogli več pridelat dovolj hrane na konvencionalen način? Kako bodo ljudje, ki si bodo prisiljeni pridelovati hrano na revni, izkoriščeni zemlji lahko pridlali dovolj raznolike zelenjave za pokritje potreb po vseh vitaminih, ki jih drugače ne moremo dobiti? Zato mislim da je v genskem spreminjanju še velika prihodnost, pod pogojem da je biotehnološki del narejen varno in premišljeno. Ker koruza ki jo škropimo z tonami strupenih snovi zagotovo ni zdrava. Kaj pa koruza ki je ni potrebno škropiti? To je pomembna razlika med gensko spremenjenim in gensko spremenejenim.

4 komentarji:

Jana pravi ...

Kot kvazi biokemik in kmetavzar se ne strinjam s tabo. Vsaj tako, kot se sedaj gso uporablja v kmetijstvu, sem absolutno proti. Za druge možnosti uporabe sem sedaj še neodločena. Ne moreš jebat evolucije, ker te ta začne prav luštno nazaj.

Bashi pravi ...

>Sej za tako uporabo sem tudi jst proti... Sploh Monsanto way, k je cilj vse zastrupit in da rase samo njihova koruza. Point je da bomo mogli ugriznt in začet uporabljat gensko tehnologijo, samo takrat nej jo uporabljamo tako da nas ne bo evolucija pojebala nazaj.

Jana pravi ...

To, da raste samo njihova koruza je pa velika laž. Smo glih imeli enga raziskovalca z Nebraske na inštitutu, ki je imel kao GMO-10 yrs after predavanje. Ta koruza je imela gen za odpornost proti glifosatu (totalka herbicid). In ga ima še sedaj, vendar so pleveli v teh pičlih par letih razvili odpornost. Prej je rekel, da so imeli tri ali nekaj takega rastlinske vrste, ki so bile odporne na glifosat, sedaj jih imajo 15! In njive so posledično ravno tako zapleveljene oziroma bolj, kot če ta koruza ne bi imela tega k* gena noter. In ti kmetje plačajo ekstra za vse, kar pač vsebuje gen, od nakupa semena, pri prodaji dobijo manj kot bi bila konvencionalna. Nekaj se je spremenilo pri patentu ali ne vem čem pri glifosatu in je zadnja leta dražji, tako da gredo njihovi profiti strmo navzdol. Monsanto seveda ponuja seme, ki je kombinirano in ima noter gene (4+) za odpornost proti večim herbicidom pa še par insekticidom. Žalostno pri vsem tem je, da so si v teh nekaj letih zaradi dobrih začetnih rezultatov (znižanje stroškov pridelave iz okoli 100 usd na 20 usd po akru) Monsanto in kompanija pridobili absolutni tržni delež. Konvencionalno seme je skoraj nemogoče dobit, konvencionalna pridelava je izpodrinjena. V Nebraski in tip je isto sklepal za cele ZDA, je manj kot 1 % koruznih semen ne-gso. Tako da če kdo tudi hoče nazaj na konvencionalno pridelavo, ne more, ker bi prej potrebovali leta pridelave semena konvencionalnih semen, da bi sploh imeli dovolj za zasadit kakšno orng površino. Tako da tudi če nočeš, moraš, ker druge izbire pač nimaš.

Bashi pravi ...

Napisal sem da bi monsanto to rad. Mi je pa tudi meni kot biokemiku jasno da ne bo šlo...še huje je z odpornostjo na pesticide, ker je evolucija pri žužkih še hitrejša. Treba je razvit GSO s pozitivnimi in ekološko nespornimi lastnostmi.